Pohorski tonalit:
Od naših magmatskih kamnin je najbolj razširjen in znan pohorski tonalit, iz katerega je osrednji del Pohorja. V preteklosti je bilo uveljavneno ime zanj pohorski granit, danes je splošno poznano ime tonalit. Petrografsko sicer ime tonalit izhaja iz klasičnega nahajališča tonalita na območju Passo Tonale v adamellskem masivu v severni Italiji. Podrobnejše raziskave so pokazale, da se sestava pohorskega tonalita nekoliko razlikuje od sestave klasičnega tonalita. Za pohorsko globočnino je najustreznejše ime granodiorit.
Geokronološke raziskave po metodi K-Ar so pokazale, da je kamnina nastala pred približno 16 milijoni let v obdobju miocena. Pohorski granodiorit je sive barve z rahlim modrikastim odtenkom. Homogenost kamnine prekinjajo različno široke in različno razporejene bele aplitne in pegmatitne žile. Prevladujejo beli kristali Na-Ca glinencev (plagiokalzi), ki jih je od 50 do 60%. Sledi rahlo sivkasti kremen, ki ga je od 20 do 30%. Malo je zrn biotita, od 10 do 15%, K-glinenca (ortokalza), od 5 do 10%, ter rogovače, 1%. Poleg glavnih mineralov se v sledovih pojavljajo še: apatit, cirkon, pirit, titanit in epidot. Velikost mineralnih zrn je do nekaj milimetrov, povprečno pa so manjša. Struktura kamnine je srednjezrnata, hipidiomorfna. Tekstura je usmerjena in jo v glavnem povzročajo vzporedno usmerjeni minerali biotita in delno kremena. Usmerjena tekstura vpliva na proizvodnjo, predvsem na izdelavo sekanih izdelkov.
Tonalit se od granita loči po tem, da granit vsebuje več alkalnih glinencev in manj plagioklaza, kar pomeni več K-glinenca (ortoklaza), Na-glinenca (albita) in manj Ca-glinenca (anortita).
Aplitne in pegmatitne žile so za zunanjo podobo kamnine največjega pomena. Sestojijo v glavnem iz glinencev in kremena. Če so ti minerali drobnozrnati, so to aplitne, če pa so debelozrnati, pa so to pegmatitne žile. Poleg glinencev in kremena se ponekod pojavljajo še minerali sljud, pirita, granata in drugih. Stik med žilo in kamnino je povsod jasen. Praviloma je stik litificiran, zaradi česar ne predstavlja oslabitve kamnine.
Zgodovina:
V 19. stoletju je s pridobivanjem pričel kmet Cezlak. Leta 1891 je z dovoljenjem Windischgrätzov počistil pobočje in pričel z lomljenjem kamna. Leta 1905 so upravljanje kamnoloma prevzeli Windischgrätzi, ki so do leta 1910 naredili prve geološke raziskave. V tem času so zgradili ozkotirno železnico do nekaj kilometrov oddaljene Oplotnice ter elektrarno na enosmerni tok. Windischgrätzi so kamnolom upravljali do leta 1919, ko ga je odkupil nemec Erlich.
Zaradi gospodarske krize v letih od 1930 do 1935 kamnolom ni deloval. Po letu 1935 so kamnolom ponovno odprli, vendar se je intenzivnejša proizvodnja začela šele po letu 1938. Leta 1941 so Nemci obrat podržavili in ga predali avstrijskemu podjetju SS GRATZ.
Po drugi svetovni vojni so kamnolom nacionalizirali. Granitna industrija Oplotnica je postala novi upravitelj kamnoloma. Leta 1949 je bilo v kamnolomu zaposlenih 550 delavcev. Izdelovali so predvsem kocke za tlakovanje cest.
Leta 1962 se je kamnolom začel povezovati z okoliškimi kamnolomi, ki so do leta 1976 delovali pod skupnim imenom INGMAG.
Leta 1984 so delavci izglasovali odločitev o priključitvi k podjetju Mineral iz Ljubljane. Podjetje Mineral je imelo takrat že odprte kamnolome apnencev Drenov Grič, Lesno Brdo in Podpeč. Že prvo leto po priključitvi je takratno vodstvo pričelo s posodabljanjem kamnoloma. Prva večja novost v pridobivanju je bila vpeljana leta 1985 z metodo perforacijskega vrtanja . Leta 1993 je bila v kamnolomu uvedena nova metoda pridobivanja tonalita v steni z diamantno žico. Postavljeno je bilo tudi 25 tonsko dvigalo.
