Kamnolom Pohorskega granodiorita - Tonalita se nahaja v kraju Cezlak na Pohorju.
Pohorski tonalit je cenjen zaradi izrednih mehanskih in fizičnih lastnosti, kot so visoka tlačna in upogibna trdnost, odpornost proti zmrzovanju ter obrabi. Geološko je kamen pravzaprav granodiorit, kar pomeni vrhunsko kakovost. Zaradi vsega naštetega je pohor- ski tonalit izredno primeren za zunanjo uporabo. Posebnost med »graniti« predstavlja izrazita bela žila, katera mu daje unikatnost in edinstvenost.
Pohorski tonalit je del identitete slovenskih mest, saj je navdihnil številne arhitekte in kiparje in je zaradi tega pomemben člen v slovenski kulturni dediščini.
Lokacija kamnoloma | Slovenia / Cezlak, Pohorje |
Uporaba | Zunanja, notranja |
Tlačna trdnost | 241 MPa |
Tlačna trdnost po zmrzovanju | 202 MPa |
Upogibna trdnost | 24 MPa |
Toplotni razteznostni koeficient | 0,0084 mm/m°c |
Vpijanje vode | 0,3% |
Prostorninska masa | 2687 kg/m3 |
Modul elastičnosti | 406,50 kN/mm2 |
Odpornost proti zdrsu (poliran) | 13,6 enot |
Odpornost proti zdrsu (rezan) | 78,8 enot |
Od naših magmatskih kamnin je najbolj razširjen in znan pohorski tonalit, iz katerega je osrednji del Pohorja. V preteklosti je bilo uveljavneno ime zanj pohorski granit, danes je splošno poznano ime tonalit. Petrografsko sicer ime tonalit izhaja iz klasičnega nahajališča tonalita na območju Passo Tonale v adamellskem masivu v severni Italiji. Podrobnejše raziskave so pokazale, da se sestava pohorskega tonalita nekoliko razlikuje od sestave klasičnega tonalita. Za pohorsko globočnino je najustreznejše ime granodiorit.
Geokronološke raziskave po metodi K-Ar so pokazale, da je kamnina nastala pred približno 16 milijoni let v obdobju miocena. Pohorski granodiorit je sive barve z rahlim modrikastim odtenkom. Homogenost kamnine prekinjajo različno široke in različno razporejene bele aplitne in pegmatitne žile. Prevladujejo beli kristali Na-Ca glinencev (plagiokalzi), ki jih je od 50 do 60%. Sledi rahlo sivkasti kremen, ki ga je od 20 do 30%. Malo je zrn biotita, od 10 do 15%, K-glinenca (ortokalza), od 5 do 10%, ter rogovače, 1%. Poleg glavnih mineralov se v sledovih pojavljajo še: apatit, cirkon, pirit, titanit in epidot. Velikost mineralnih zrn je do nekaj milimetrov, povprečno pa so manjša. Struktura kamnine je srednjezrnata, hipidiomorfna. Tekstura je usmerjena in jo v glavnem povzročajo vzporedno usmerjeni minerali biotita in delno kremena. Usmerjena tekstura vpliva na proizvodnjo, predvsem na izdelavo sekanih izdelkov.
Tonalit se od granita loči po tem, da granit vsebuje več alkalnih glinencev in manj plagioklaza, kar pomeni več K-glinenca (ortoklaza), Na-glinenca (albita) in manj Ca-glinenca (anortita).
Aplitne in pegmatitne žile so za zunanjo podobo kamnine največjega pomena. Sestojijo v glavnem iz glinencev in kremena. Če so ti minerali drobnozrnati, so to aplitne, če pa so debelozrnati, pa so to pegmatitne žile. Poleg glinencev in kremena se ponekod pojavljajo še minerali sljud, pirita, granata in drugih. Stik med žilo in kamnino je povsod jasen. Praviloma je stik litificiran, zaradi česar ne predstavlja oslabitve kamnine.